Kako Mestno občino Slovenj Gradec vodi poslanec Državnega zbora RS in kako v Državnem zboru deluje slovenjgraški župan?
Boris Raj, 24. november 2009 |Kljub najavljenim vseslovenskim delavskim protestom, ki naj bi Slovenijo preplavili še pred zaključkom leta, ko večino že najeda prihajajoča božično novoletna nakupovalna mrzlica, ne bi smeli spregledati že četrte zaporedne zmage, ki jo je za ohranitev svojega moralno, etično in tudi sicer spornega položaja v slovenskem parlamentu, dosegel tam prisotni »županski lobi«.In kaj je pri tem sporno ter kakšna je povezava med tem dogodkom in Mestno občino Slovenj Gradec?
Pri odgovoru na ti dve vprašanji se bom omejil le na najbolj bistvene točke, ki so po mojem trdnem prepričanju naslednje:
- Ureditev vprašanja glede nezdružljivosti županske in drugih funkcij s funkcijo poslanca državnega zbora je bila predmet razprave že v preteklosti in je bila usklajena med koalicijskimi partnerji sedanjega sklica ter zapisana v koalicijsko pogodbo. Pri sprejetju koalicijskih zavez so sodelovali tudi sedanji poslanci – župani, med katerimi je tudi župan MO Slovenj Gradec, ki pa je ob odločanju glasoval proti sprejetju zakona o poslancih!? S tem ni prispeval le k neuresničitvi že prej pisno dogovorjenega, temveč je tudi jasno pokazal kakšne so njegove vrednostne prioritete (osebno pred družbenim). Pokazal je tudi kako spoštuje pisno dano obljubo, lahko si le mislimo, kako spoštuje tiste, ki jih da zgolj ustno?
-
Ne glede na koalicijsko zavezo pa je še bolj pomembno razumevanje določb slovenske ustave, ki jasno prepoveduje združevanje zakonodajne in izvršilne veje oblasti, pri čemer ni pomembno na katerem družbenem nivoju se posamezna funkcija (v isti osebi) opravlja. Na nesprejemljivost take prakse nas zavezujejo tudi mednarodne konvencije.
-
Veliko bolj, kot kaže praksa in razumevanje lastne vloge, žal, večine slovenskih poslancev, ki so istočasno tudi župani, podžupani ali »le« občinski svetniki, prihaja v ospredje vprašanje morale in etike, ki vplivata na kvaliteto osebne integritete posameznega funkcionarja ter ga delata sposobnega za pravilno presojo in osebne odločitve, ki odvračajo vsakršna ravnanja, ki bi pomenila konflikte interesov. Dosedanja praksa je dovolj utemeljeno pokazala na potrebo, da država to področje uredi z ustreznim zakonskim aktom.
-
Večina poslancev – županov, razen spoštovanja vrednih izjem, kljub njihovemu tudi večletnemu stažu delovanja v politiki, še ni dojela prave vloge župana, še manj pa vloge in poslanstva poslanca Državnega zbora RS. Ne bom navajal ustavne opredelitve funkcije poslanca, temveč želim poudariti spoznanje, da velika večina poslancev, še posebej tistih, ki so hkrati tudi župani, svoje delo v slovenskem parlamentu dojema zlasti kot polje lobiranja za uresničitev lastnih obljub »svojim« volilcem, ki istočasno pomenijo tudi uresničitev pričakovanj njihovega lokalnega okolja. Tovrstno delovanje je zlasti usmerjeno v strukturo proračunskih dokumentov oziroma zbiranje finančnih drobtinic iz državne proračunske blagajne.
Poslanci – župani v Državnem zboru RS torej ne uveljavljajo svoje ustavne vloge, po kateri so »poslanci vseh državljank in državljanov«, saj ne delujejo strateško, temveč na formalno strateškem nivoju, dejansko poskušajo delovati lokalno – operativno. Koliko pa so tudi pri tem uspešni, pa je seveda povsem drugo vprašanje, saj se tudi tovrstna uspešnost »našega poslanca in župana« v Mestni občini Slovenj Gradec doslej v ničemer ni izrazila.
Po drugi strani pa je enako problematično in slabo za veliko večino občin, da so poslanci – župani tudi vse bolj oddaljeni od realnega življenja in problemov, ki bi jih morali tekoče reševati kot župani v svojih lokalnih okoljih ter na sedežih občin, če bi seveda, bili tam in ne v državnem zboru. S tako prakso odsotnosti iz svojih okolij in nedosegljivosti za svoje občane, so povsem povozili lastne obljube, da jim bodo na razpolago in, da jim bodo »služili«. Še posebej to velja za večje, da ne govorimo o mestnih občinah.
Zagovorniki poslancev – županov, zlasti tistih, ki so ob zadnjem glasovanju v državnem zboru bili proti sprejetju novega zakona o poslancih, bodo dejali, da so ti župani pač del nalog s pooblastili prenesli na podžupane. Zagotovo so v kateri občini uredili tudi to, vendar ne v Mestni občini Slovenj Gradec! Še huje, za županom se je na službene dolžnosti v Ljubljano odpravil tudi eden od dveh podžupanov, ki pa se svoji funkciji podžupana tudi še ni odrekel? Poraja se mi tudi vprašanje, če, kdaj in kako uspeta slovenjegraški župan in preostali podžupan opraviti naloge, ki jih določajo členi št. 30 do 33 Statuta Mestne občine Slovenj Gradec.
Ob vsem tem pa se mi vsiljuje tudi nekoliko čudno vprašanje, ali ni Mestna občina Slovenj Gradec morda sprejela novim razmeram prilagojenega statuta, ki morebiti določa, da je Mestna občina Slovenj Gradec že dosegla tak družbeni razvoj, ki v ospredje postavlja le še nakupovalne centre kot glavne nosilce našega tehnološkega in kulturnega razvoja. Mogoče pa je tudi že določeno, da za županovanje zadostuje enkrat mesečno vodenje seje občinskega sveta, enkrat – največ dvakrat v tednu obisk na sedežu občine ter udeležba na lokalnih družabnih dogodkih, ki so organizirani izven sedeža in izven uradnih ur organov Mestne občine Slovenj Gradec.
Če tovrstnega utopičnega statuta Mestne občine ni, potem lahko sklep poenostavim in ugotovim, da se Mestna občina Slovenj Gradec tudi v svojem lokalnem sosedstvu izgublja v sivem povprečju, ki mu botruje pomanjkanje znanja in vizije sedanjega vodstva – na čelu z županom, ki me bo v nasprotno vsaj delno prepričal takrat, ko bo tudi pokazal, da razume vlogo in položaj poslanca Državnega zbora RS in, da razume tudi povsem drugačno in s prvo nezdružljivo funkcijo župana Mestne občine Slovenj Gradec.
Ob vsem tem pa ne dvomim, da bodo vsa ta in tudi druga vprašanja glede vodenja in delovanja Mestne občine Slovenj Gradec hoteli in znali kritično presoditi občanke in občani, ki se bodo že naslednje leto udeležili lokalnih volitev in obstoječi mestni oblasti pokazali, kaj si mislijo o njihovem nabiranju funkcij in sedenju na več stolčkih hkrati.
25. november 2009 ob 14:11
ja ja!!! etični kodeks; za mnogokaterega “visokega” politika in gospodarstvenika(beri tajkuna), nikoli (ampak zares nikoli) slišani besedi.Sedite na dveh treh… “visoko” plačanih stolih, in dobesedno “požirate” davkoplačevalski denar. Na drugi strani pa armada brezposelnih, divizija več ali manj lačnih, bataljon popolnoma na dnu, četa…. Ste slišali za besedo socializacija?!(potrebujete jo-verjemite!) Pa saj to ni res!!! Vas vsaj malo ne zapeče vest?; ko se pred javnostjo tako krčevito oklepate vaše fenomenalnosti in “sposobnosti” krasti denar ubogim ljudem. Zares pravi oligarhi!!!
Vedite nekaj! Jugoslavija (v njej je bilo veliko, veliko dobrih stvari) je obstajala 50 let. Vi, zgoraj omenjeni, pa ste kot sinovi in hčere “lasnega” naroda uspeli vsaj večini prej kot v dveh desetletji totalno uničiti tako ljubo nam samostojno Slovenijo.
Pa še nekaj. V Jugi smo imeli goli otok(popolnoma nepotreben)! Takšen zloglasni otok bi dases potrebovali veliko bolj, kot kadarkoli v zgodovini slovenskega naroda; ampak čisto zares!!!!
Zatorej:”le vkup, le vkup uboga raja!” Kaj še čakamo?!. Danes smo še cankarjevi hlapci, bojim pa se, da ni daleč čas, ko bomo dobesedno sužnji lastnih oligarhov.
Končati morm! Preplavila me je emocija……….
25. november 2009 ob 15:08
Najbolj žalostno pa je ,da sami verjamejo ,da so res sposobni in nenadomestljivi , da je to vse za dobrobit nas uboge raje, ne pa njihov pohlep za oblast in seveda denar.Radi povejo ,da nimajo svojega življenja ,da delajo 25 ur na dan ,da bi nam bilo lažje la,la,la.Če bi tile fenomeni tudi odgovarjali za svoja zgrešena dela , ne bi bilo takšne gneče , kot je sedaj ko so samo nagrajeni.
Za njih pa je MORALA tako španska vas.
Zatorej : LE VKUP,LE VKUP UBOGA RAJA .
25. november 2009 ob 23:31
Lep pozdrav!
Izid glasovanja v državnem zboru je več kot zaskrbljujoč. Očitno pač nekaterim pravi pomen besede demokracija ali pa pravi pomen in ločevanje besed občinski svetnik oz. župan na eni strani in poslanec državnega zbora na drugi ne pomeni dosti, ali bolje rečeno tega ne razumejo, celo nočejo razumeti. Očitno je želja po prejemanju plač na eni in drugi strani prevelika, posledično temu pa je prevelik tudi županski lobi v Državnem zboru RS.
Pa ne le to, celo koalicijsko pogodbo so tisti, ki so glasovali proti temu zakonu, kršili.
Treba bo enostavno udariti po mizi, se pogovoriti s koalicijskimi partnerji in si naliti čistega vina?
Po mojem mnenju so imeli poslanci na mizi zakon, ki bi ga enostavno morali sprejeti, saj bi bil na takšen način “prebit led” in končno bi državljani dobili občutek, da je “tistim tam gor” vendarle mar za lokalno okolje ali pa državo oz. za občane ali državljane naše prelepe Slovenije.
Kaj storiti? Menim, da imamo samo dve možnosti in sicer dati zakon ponovno, po uskladitvi, na glasovanje (s tem se bomo koalicijski partnerji vsekakor na nek način blamirali) ali pa premagati trenutne župane, ki so tudi hkrati poslanci DZ RS. sami bomo verjetno ZA.
Upam, da bomo z veliko mero optimizma in s postopanjem korak za korakom nekdaj uresničili predvsem drugo varianto.
Andrej Erjavec
26. november 2009 ob 10:24
Mislim, da je v našem konkretnem primeru zaskrbljujoče, če ne že alarmantno, da je Mestna občina Slovenj Gradec s tem, ko je dobila poslanca, operativno “izgubila” župana. Kot je že omenil Boris, pa rahlo odmaknjeno od javnosti tudi podžupana iz največje svetniške skupine. Verjetno tudi zaposlenim v mestni upravi ni lahko, saj se morajo tudi oni ubadati s svojevrstnim “brezvladjem”.
Mestne občine v prostem času pač ni možno voditi, vsaj ne uspešno. Če pa že, pa s kompetentno ekipo podžupanov, od katerih bi verjetno moral biti kateri tudi profesionalen.
Zanimivo bo v času pred lokalnimi volitvami spremljati argumente teh veljakov, zakaj jih je vredno (ponovno) voliti in čemu vse so se pripravljeni odreči v dobro lokalne skupnosti. Upam, da bo takrat kdo od volilcev pretehtal tudi dejstva, na katera mi opozarjamo že danes.
26. november 2009 ob 17:02
Predlagam, da zares vloži predlog za spremembo statuta SG občine, ki bi definiral nezdružljivost poslanse in županske funkcije že v tem aktu.
26. november 2009 ob 18:12
Helena!
Zadeva nikakor ni tako preprosta, ker statut občine nima zakonske moči in s takim podzakonskim aktom zadeve ni možno rešiti. To pomeni, da je potreben ustrezen zakon. Za začetek bi zaodostovala tudi že odločba ustavnega sodišča, ki bi, če bi bila vložena ustrezna zahteva za ustavno presojo sedanje zakonske ureditve, verjetno lahko ugotovilo elemente neskladnosti oz. protiustavnosti in bi na podlagi takega sklepa tudi lahko naložilo odpravo nepravilnosti. Smiselno bi tak sklep pomenil obvezo, da se to vprašanje uredi zakonsko ter skladno z ustavo.
30. november 2009 ob 10:52
V prid zgoraj zapisanemu je močno naklonjeno tudi javno mnenje, saj kar 73,8 % vprapšanih v Delovi anketi meni, da sta obe funkciji nezdružljivi. (http://www.delo.si/clanek/93803)
18. december 2009 ob 12:19
Na spletni strani http://www.bajta.si/osrednje-novice/koroski-poslanci-pojasnjujejo-odlocitev
lahko preberemo utemeljitev, zakaj so koroški poslanci (Zanoškar, Bukovnik in Petek) glasovali proti zakonu.
Zanimiv je zaključek odgovora Matjaža Zanoškarja:
“Očitki, da posamezniki ne zmorejo dovolj kvalitetno opravljati obeh funkcij so neutemeljeni, stvar posameznika je namreč, kako se organizira, kakšen tim ljudi mu pri tem pomaga, sam zase pa lahko z gotovostjo rečem, da obe funkciji opravljam zavzeto in predano ter da ne bi dovolil, da bi ena funkcija zmanjšala mojo učinkovitost na drugem področju. Ravno obratno, prav obe funkciji mi dajeta poglobljen vpogled v občinsko in državno problematiko, kar je izjemno koristno za napredek lokalnega okolja, hkrati pa tudi prispevek k učinkovitemu reševanju lokalnih problemov na najvišjem, torej državnem nivoju.«
19. december 2009 ob 13:24
Odgovor Matjaža Zanoškarja o njegovi sposobnosti, kaže na samovšečnost njega in vseh tistih “nadljudi”, ki mislijo, da so poklicani da rešujejo ta naš mali slovenski prostor. Koliko so uspešni kažejo vskodnevni problemi, ki jih je vsak dan več. Več jim je do denarja, ki ga sprejemajo, malomar jim je za navadnega človeka. Me zanima, če bi bil še župan, če bi to opravljal voluntersko, tudi brez pokrivanja stroškov. Figo bi.
Osebno sem pa itak mnenja, da imamo v državnem zboru dve vrsti poslancev. Tisti, ki so župani in tisti ki niso. Koga pa potem zastopajo nežupanski poslanci, ali niso v podrejenem, slabšem položaju.
Po mojem mnenju bi državni zbor morali sestavljali avtomatsko vsi slovenski župani, ker bi tako bili vsi v enakovrednem položaju.
Pa še prišparali bi pri državno zborskih volitvah in še kje drugje.
6. januar 2010 ob 13:19
Za dva dneva si je župan že našel zamenjavo:
http://www.vecer.com/clanekkor2010010605500859
“Zanoškarju se ideja o enodnevni predaji županovanja zdi zabavna gesta.”
Meni se vse skup ne zdi čisto nič zabavno…
8. januar 2010 ob 9:25
“So prišli po Matjaža Zanoškarja?” se sprašuje Jernej Prodnik v odlični kolumni na Bajti:
http://www.bajta.si/kolumna/kolumna-jernej-prodnik-bumerang-matjaz-zanoskar-ministrstvo-za-okolje-karl-erjavec
21. april 2010 ob 11:03
[...] sem pred kratkim zapisal nekaj razmislekov o tem, kako Mestno občino Slovenj Gradec vodi poslanec Državnega zbora RS in kako v Državnem zboru deluj…, sem opozarjal na nezdružljivost županske in drugih funkcij s funkcijo poslanca državnega zbora. [...]
21. april 2010 ob 14:51
[...] sem pred kratkim zapisal nekaj razmislekov o tem, kako Mestno občino Slovenj Gradec vodi poslanec Državnega zbora RS in kako v Državnem zboru deluj…, sem opozarjal na nezdružljivost županske in drugih funkcij s funkcijo poslanca državnega zbora. [...]
21. julij 2010 ob 7:02
possibly microbes. Much later, methods of water purification northwoods inn cabbage salad recipedrivers bison cam were lying because it’s illegal, and you’ll aylar porn clipescorts in herefordshirelugar encuentro travesti valenciafake cum recipe get a whole bunch of other people easy painless ways to commit suicidewebdings chart Year Award 2007? by Frost & Sullivan. During Mobile World 2009